Nacionalni svet za kulturo

Sklepi izredne seje NSK in avtorizirani povzetki razprave posameznih članov sveta, 12. 2. 2013

19.02.2013

Nacionalni svet za kulturo je na 7. izredni seji 12. februarja 2013 sprejel smernice za oblikovanje sklepov k posameznim točkam, jih dopisno uskladil ter o njih glasoval na dopisni seji, ki je potekala 20. februarja 2013. Svet je sprejel naslednje sklepe:


SKLEPI K 2. TOČKI:
Obravnava osnutka Nacionalnega programa za kulturo 2013 – 2016.

Sklep 2.1: Nacionalni svet za kulturo se je seznanil z osnutkom Nacionalnega programa za kulturo, ki mu ga je posredovalo ministrstvo, pristojno za kulturo, in ponovno ugotavlja, da se je 31. 12. 2011 iztekla veljavnost Resolucije o Nacionalnem programu za kulturo 2008–2011 ter da Vlada RS in Državni zbor RS pri sprejetju Nacionalnega programa za kulturo zamujata več kot leto dni. S tem je kršen 3. odstavek 10. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-a), ki določa, da se Nacionalni program za kulturo ”sprejema za obdobje štirih let”.

Sklep 2.2: Osnutek ne vsebuje popolnega nabora ciljev in njihove finančne opredelitve ter ne določa časa za njihovo uresničitev, kar je izpostavljeno tudi v uvodu: ”Konkretnih, za uresničitev časovno opredeljenih zamisli v novi program ni mogoče zapisati... Prav tu pa zaradi kriznih razmer ciljev ni bilo mogoče določati ne časovno niti finančno; izbrani so najbolj nujni, uresničevati pa jih bo mogoče selektivno, odvisno od denarnih virov, ki bodo vsako leto na voljo.” (str. 3)
Svet ugotavlja, da dokument, ki ne vsebuje obveznih sestavin po 10. členu ZUJIK-a (”Nacionalni program za kulturo... postavi cilje in prioritete kulturne politike in določi čas za njihovo uresničitev ter kazalce, po katerih se bo merilo njihovo doseganje... predvidi usmeritve na področju investicij ter pravne, finančne in organizacijske usmeritve, ki so potrebne za njegovo uresničitev na državni in lokalnih ravneh.”), ne izpolnjuje vsebinskih pogojev za to, da bi smel nositi ime Nacionalni program za kulturo. Pripravljalce pozivamo, da v besedilo vključijo vse z zakonom predpisane elemente, saj dokument v nasprotnem primeru zaradi vsebinskih pomanjkljivosti ne bo izpolnjeval pogojev, da bi ga lahko v nadaljevanju obravnavali kot Nacionalni program za kulturo.

Sklep 2.3: Člani sveta ugotavljamo, da so deli besedila, ki naj bi jasno opredeljevali, kako bo kulturna politika zagotavljala pogoje za izvajanje javnega interesa za kulturo napisani ohlapno in nezavezujoče, pri čemer se pisci vseskozi sklicujejo na krizo, ki da onemogoča sprejemanje natančnih programskih zavez. Prepričani smo, da kriza terja še bolj skrben in natančen premislek z jasno strategijo, kako v recesijskih časih ohraniti doseženo kulturno raven in zagotoviti nujno potrebno razvojno dinamiko. Svojemu protestu nad malomarnim odnosom aktualne oblasti pri ustvarjanju pogojev za uresničevanje javnega interesa za kulturo ter nad škodljivim ustvarjanjem političnih praznin brez jasno opredeljenih ciljev, prioritet in načinov za njihovo uresničenje, ki smo ga izrekli na prejšnji seji, zato dodajamo poziv, da predlagatelj besedilo oblikuje tako, da bo slovenska kultura z njim dobila nedvoumno jamstvo za obstoj in razvoj.

Sklep 2.4: Iz besedila je razvidno, da je nastalo znotraj ministrstva pristojnega za kulturo, brez sodelovanja resorjev, ki s svojimi odločitvami vplivajo na položaj kulture. Nacionalni program za kulturo ni delovni program ministrstva, pristojnega za kulturo, ampak program večine - če ne že vseh - vladnih resorjev. To izrecno zahteva 11. člen ZUJIK-a: ”Predlog nacionalnega programa za kulturo pripravi ministrstvo, pristojno za kulturo, v sodelovanju z ministrstvi, katerih naloge segajo tudi na področje kulture...”.
Zahteva po sodelovanju teh resorjev pri pripravi predloga Nacionalnega programa za kulturo implicitno vsebuje zahtevo, da sodelujejo pri pripravi osnutka, saj sicer ne more priti do tiste vsebinske sinergije med resorji, ki program za kulturo z ravni ministrstva, pristojnega za kulturo, dviga na raven vse vlade in po sprejetju v Državnem zboru na nacionalno oziroma državno raven. Predlagatelja pozivamo, da naslednjo različico besedila pripravi v sodelovanju z resorji, ki jih določa 11. člen ZUJIK-a, saj se drugače ne bo mogel izogniti očitku, da je tudi tu ravnal v nasprotju z zakonom.


Sklep 2.5: Člani sveta ugotavljamo, da besedilo ne oblikuje kulturno-političnega modela, ki bi kulturi v celoti ter njenim segmentom zagotavljal demokratični družbeni ureditvi primerno stopnjo avtonomije in samoodločanja o temeljnih vprašanjih, ampak ohranja iz prejšnjega družbenega reda podedovani kulturno-politični model, ki z vrsto sistemskih mehanizmov zagotavlja hegemonijo oblastno-birokratskih struktur nad umetnostjo in kulturo. Ob tem, da odklanjamo tak koncept upravljanja z javnim interesom na področju kulture, opozarjamo, da besedilo ne vsebuje nikakršne kritične refleksije dosedanjih kulturnih politik ter da se ne sooča s sistemskimi težavami, ki so se nagrmadile v dveh desetletjih pomanjkljivih in protislovnih političnih odločitev ter opustitev na področju kulture, vključno s škodljivimi posledicami, ki jih je Javni agenciji za knjigo in Slovenskemu filmskemu centru – javni agenciji ter s tem knjižnemu in filmskemu področju v celoti prinesel lani sprejeti Zakon o uravnoteženju javnih financ.
Predlagatelja pozivamo, da v naslednji različici besedila upošteva nujo po spremembi kulturno-političnega modela v smer večje avtonomije kulturne sfere, da s kritično obravnavo dosedanjih kulturnih politik identificira ključne sistemske probleme ter opredeli ukrepe, ki bodo te probleme odpravili.

Sklep 2.6: Nacionalni svet za kulturo najodločneje nasprotuje nameram po ideološki instrumentalizaciji umetnosti in kulture, ki jih izkazuje besedilo na strani 8: ”Kulturna politika zato podpira diskurz in projekte, ki bodo imeli pozitivne prvine za aktualizacijo in utrjevanje narodne/nacionalne zavesti.” Vnašanje ideoloških kriterijev v sfero umetnosti in kulture pomeni nedopusten poseg v svobodo umetniškega ustvarjanja in zato ne more biti del kulturnega programa demokratične in pluralne države.

Sklep 2.7: Nacionalni svet za kulturo poziva pripravljalca, da pri nadaljnji pripravi besedila Nacionalnega programa za kulturo upošteva argumente, ki jih bo v javni razpravi predstavila zainteresirana strokovna javnost, saj se bo svet do naslednje različice opredelil tudi po tem, koliko je predlagatelj upošteval voljo kulturne sfere.

Sklep 2.8: Sklepi, avtorizirani povzetki razprave posameznih članov sveta k tej točki ter vsa gradiva, ki jih je svet v zvezi z obravnavano temo prejel od posameznikov in društev, se pošljejo Vladi RS, Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, članom parlamentarnega Odbora za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino DZ RS, vodjem poslanskih skupin DZ RS, stanovskim društvom in medijem ter se objavijo na spletni strani www.nsk-slo.si.


SKLEPI K 3. TOČKI:
Obravnava osnutka predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo.

Sklep 3.1: Nacionalni svet za kulturo se je seznanil z osnutkom predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Svet ugotavlja, da gre za radikalen poseg v ključni sistemski zakon kulture, pri čemer se mu kot najbolj problematične kažejo naslednje rešitve:
1) Pripravljalci osnutka stremijo po posodobitvi javnega sektorja na področju kulture, ki ne more biti učinkovita brez celostne sistemske modernizacije javnega sektorja, ta pa doslej še ni bila izvedena.
2) Osnutek ne prispeva k večji avtonomiji kulturne sfere, ampak krepi etatistične mehanizme nadzora nad ustvarjalnimi procesi, z ukinjanjem strokovnih svetov manjša participacijo strok v procesih odločanja ter v javnih zavodih zaposlene ustvarjalce potiska v položaj podrejene delovne sile.
3) Z možnostjo znižanja obsega financiranja javne službe za tekoče proračunsko leto vnaša osnutek v delovanje zavodov veliko negotovost, pri čemer odgovornost za obseg in kvaliteto izvajanja javne službe v nesorazmerni meri prelaga na direktorje teh zavodov.
4) Osnutek krepi moč države povsod, kjer je ta večinski financer lokalnih javnih zavodov. Takšna rešitev generira potencialna konfliktna stanja med lokalnimi in državnimi oblastmi, kar lahko dolgoročno destabilizira javno kulturno infrastrukturo in zniža raven kvalitete izvajanja javnega interesa za kulturo.
5) Osnutek po nepotrebnem krči in poenostavlja vsebino Nacionalnega programa za kulturo. Ta redukcija lahko v kontekstu dosedanjega nespoštovanja in pomanjkljivega izvajanja tega temeljnega strateškega dokumenta prinese dodatno znižanje kvalitete upravljanja z javnim interesom na področju kulture.

Sklep 3.2: Nacionalni svet za kulturo poziva ministrstvo, pristojno za kulturo, da pri nadaljnji pripravi zakonskih rešitev upošteva argumente, ki jih bo v javni razpravi predstavila zainteresirana strokovna javnost, saj se bo do naslednje različice predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo opredelil tudi po tem, koliko je predlagatelj upošteval voljo kulturne sfere.

Sklep 3.3: Sklepi, avtorizirani povzetki razprave posameznih članov sveta k tej točki ter vsa gradiva, ki jih je svet v zvezi z obravnavano temo prejel od posameznikov in društev, se pošljejo Vladi RS, Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, članom parlamentarnega Odbora za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino DZ RS, vodjem poslanskih skupin DZ RS, stanovskim društvom in medijem ter se objavijo na spletni strani www.nsk-slo.si.


SKLEPI K 4. TOČKI:
Razno.

Sklep 4.1: Nacionalni svet za kulturo je razpravljal o izjavi ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turk, ki je dne 7. februarja v državnem svetu na posvetu Kultura včeraj, danes, jutri med drugim dejal:
"Zagotavljam vam, da ministrstvo pod mojim vodstvom ni odobrilo nobenih »umetniških« projektov, katerih cilj bi bilo blatenje ali smešenje voditeljev trenutne opozicije. Kultura je povsod po svetu kritična do oblasti, tudi do politike. Samo iz totalitarnih režimov (in prejšnje vlade) pa so znani primeri, ko bi žalitve političnih nasprotnikov financirali z javnimi sredstvi."
Člani sveta verjamemo, da bi bilo alarmatno in nedopustno, če bi katerakoli vlada oziroma njeno ministrstvo financirala umetniške projekte, ki bi žalili politične nasprotnike. Ko je takšna obtožba izrečena s strani ministra, zadeva ni več nedolžna in bi bilo potrebno pojasniti, kdo je kaj takšnega finaciral in za kateri projekt oziroma delo gre. Nedorečene in na splošno izrečene insinuacije brez argumentov in konkretnih podatkov so za svobodo umetniškega ustvarjanja in demokratično družbeno klimo zelo škodljive, zato pozivamo dr. Žigo Turka, da svojo izjavo konkretno pojasni. Katera dela oziroma projekte je imel v mislih, zakaj ti projekti blatijo politične nasprotnike in kdo jih je finaciral.

Sklep 4.2: Sklep se pošlje Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, članom parlamentarnega Odbora za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino DZ RS, vodjem poslanskih skupin DZ RS in medijem ter se objavi na spletni strani www.nsk-slo.si.

 

Povezava na sejo: 7. izredna seja Nacionalnega sveta za kulturo, 12. 2. 2013.

Novice in obvestila

Arhiv novic in obvestil

Vabilo na javno sejo 19. Nacionalnega sveta za kulturo
23.03.2017 - Vabimo vas, da se udeležite 19. javne seje Nacionalnega sveta za kulturo, ki bo v petek, 24. marca 2017, ob 9.00 uriv veliki sejni sobi v pritličju Ministrstva za kulturo RS, Maistrova 10, 1000 Ljubljana.…
Beri dalje

Vabilo na javno sejo 18. Nacionalnega sveta za kulturo
31.01.2017 - Vabimo vas, da se udeležite 18. javne seje Nacionalnega sveta za kulturo, ki bo v petek, 3. februarja 2017, ob 9.00 uri…
Beri dalje

Vabilo na 16.  redno javno sejo
21.11.2016 - Vabimo vas, da se udeležite 16. javne seje Nacionalnega sveta za kulturo, ki bo v petek, 25.novembra 2016, ob 9.00 uri, v veliki sejni sobi v pritličju Ministrstva za kulturo RS, Maistrova 10, 1000 Ljubljana.…
Beri dalje