Andrej Grafenauer: Glasba brez posluha

 

Stanje visokošolskega izobraževanja za umetniške poklice na Univerzi v Ljubljani simbolizira tudi stanje izobraževanja za umetniške poklice v naši državi, saj so tri akademije ljubljanske univerze edini slovenski javni umetniški univerzitetni zavodi. Za vse tri akademije velja, da v preteklem desetletju znotraj Univerze niso uspele vzpostaviti svojega delovanja do te mere, da bi ga lahko označili za normalnega.

Pa poglejmo nekatera dejstva o delovanju Akademije za glasbo. Od leta 2004 se je naš finančni delež znotraj UL znižal za 13 odstotkov, do letošnjega leta pa je bilo znižanje celo 17-odstotno. Število zaposlenih se je ob ohranjanju števila študentov v tem času zmanjšalo za približno petino. Za opravljanje pedagoškega dela smo namesto rednih zaposlitev začeli zaposlovati honorarce, ki svoje zahtevno in odgovorno pedagoško delo na AG opravljajo poleg svoje »prave« službe kot neke vrste popoldansko dejavnost ali pa opravljajo honorarno delo v obsegu redno zaposlenega delavca za plačilo, nižje od minimalne plače. Opreme praktično nismo kupovali. Pred dvema letoma smo tudi prenehali posodabljati licence za nujno potrebne glasbene programe, saj so deset let stari računalniki postali neuporabni. Mnogi glasbeni instrumenti, zlasti klavirji, so zreli za odpis. Zaradi pomanjkanja smo si pomagali z odpisanimi klavirji in pianini glasbenih šol, kar še dodatno osvetli naše stanje in delovanje.

Kljub takemu zmanjšanju zaposlenih in skrajnemu varčevanju smo le s težavo ohranjali likvidnost. Posledično smo bili letos poleti tik pred izklopom elektrike, zaradi zamaknjenih plačil računov pa smo le s težavo dobili vpisne liste, da smo sploh lahko izvedli vpis. Ob takem finančnem položaju se nam je jeseni število študentov zaradi dodatnega letnika povečalo za petino in toliko bi morali ob normalnem in zakonitem delovanju znašati tudi  dodatni stroški izvedbe programa. Ker denarja ni, pouk izvajamo z velikimi dodatnimi obremenitvami pri izvajanju pedagoškega dela.  Te obremenitve so v posameznih primerih tudi trikratnik zakonsko dovoljenih.

Da naš položaj ni normalen, dokazujejo tudi mednarodne primerjave. Na glasbeni akademiji v Zagrebu, kjer imajo  približno enako število študentov in zelo podobne programe, imajo dvakrat več redno zaposlenih pedagoških delavcev in trikrat več nepedagoškega osebja, kar samo kaže, da lahko umetniške akademije delujejo tudi znotraj univerze, seveda le v primeru, da njeno vodstvo spoštuje tudi specifiko izobraževanja na področju umetnosti.

O prostorskih  težavah je bilo že veliko napisanega, zato tega ne bi ponavljal. Trenutno delujemo na  približno tretjini potrebnega prostora. Smo pa pred dvema letoma s pridobitvijo kazinske dvorane  prvič v zgodovini prišli do primernega prostora za koncerte in vaje orkestrov.

Kljub katastrofalnemu položaju Akademija za glasbo svoje poslanstvo izvaja presenetljivo kakovostno in odmevno. Študij poteka zelo učinkovito, z več kot 90-odstotno prehodnostjo in velikim številom diplomantov, ki dosega število vpisanih študentov. Diplomanti so visoko zaposljivi v profesionalnih glasbenih ustanovah in v glasbenem ter splošnem šolstvu. Nekateri diplomanti se zaposlujejo v najboljših svetovnih orkestrih (Berlinska filharmonija, Dunajska filharmonija, Münchenski simfoniki, Dunajski simfoniki, Tonhalle Zürich …).AG je v preteklem desetletju na umetniškem področju dosegla izjemne uspehe z odlično ocenjenimi gostovanji svojega simfoničnega orkestra v evropskih glasbenih centrih, z uprizoritvijo in gostovanji baročne opere Orfej C. Monteverdija, z odlično ocenjenimi solističnimi in komornimi koncerti študentov AG v Sloveniji in tujini, s številnimi nagradami na domačih in z okoli 70 nagradami na mednarodnih tekmovanjih v zadnjih petih letih.

Uspešno delovanje pa naj bo še dodaten razlog za temeljit razmislek vodstev univerze in pristojnih državnih organov o njihovem odnosu do študija umetnosti in razlog za hitro iskanje nujno potrebnih rešitev.

--

O avtorju: Andrej Grafenauer, dekan Akademije za glasbo

 

 

comments powered by Disqus