Ivan Svetlik: UL bo povečala prizadevanja za ureditev položaja akademij

 

Umetniške akademije so nenadomestljive članice Univerze v Ljubljani, ki prispevajo k njeni celovitosti. Ni naključje, da se uporablja sintagma »znanost in umetnost«. Če znanost zanima ustvarjanje znanja, ki je lahko uporabno ali pa tudi ne, gre pri umetniških dejavnostih za ustvarjalnost kot tako, skoraj brez pridiha instrumentalnosti. V tem smislu lahko bogatijo druga področja delovanja Univerze.

Položaj umetniških akademij na UL ni dober ne z vidika prostorskih ne finančnih pogojev uresničevanja njihovega poslanstva. Reševanje prostorskega vprašanja se praktično ni premaknilo z mrtve točke, čeprav je gradnja prostorov za umetniške akademije na vrhu prioritetne liste UL že več kot desetletje in je veliko naporov vloženih tako v pripravo ustrezne dokumentacije kot tudi v pridobivanje zemljišč in potrebnih finančnih sredstev. Glavno nerešeno vprašanje, ki ga je kriza od leta 2008 dalje le še zaostrila, je pomanjkanje sredstev, saj gre za zelo drag projekt, katerega vrednost je bila ocenjena na skoraj 140 milijonov. Očitno je, da je v teh razmerah tako veliko investicijo mogoče realizirati le z angažiranjem evropskih sredstev. Pri tem pa v iztekajoči finančni perspektivi prioritete UL, torej izgradnje novih prostorov za akademije, takratna vlada ni upoštevala. V tej perspektivi je bil kot glavna investicija v visoko šolstvo vključen center Brdo, namenjen naravoslovno-tehniškim fakultetam. Njegova izgradnja bo vsekakor velika pridobitev za UL oziroma za Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo ter za Fakulteto za računalništvo in informatiko. Ob njuni preselitvi pa bosta svoje prostorske pogoje lahko izboljšali tudi Fakulteta za elektrotehniko in Filozofska fakulteta.

S tem pa UL ne odstopa od svoje prioritete, ki je izgradnja novih prostorov akademij. Naredila bo vse, da bo ta projekt vključen v prihajajočo finančno perspektivo EU. Seveda pa v vmesnem času ne moremo le gledati nemogočih prostorskih razmer na akademijah. Zato se z akademijami dogovarjamo za začasne rešitve, to so preselitve prostore, ki so ustreznejši za delo in študij. To je tudi v letnem delovnem načrtu UL 2014 in verjamem, da ga bomo v veliki meri uresničili, posebej kar zadeva pridobitev prostorov za AGRFT in AG.

Drugo vprašanje se nanaša na financiranje umetniških akademij. Od leta 2004 do leta 2013 se je udeležba v sredstvih UL za študijsko dejavnost na Akademiji za glasbo zmanjšala z 2,87 % na 2,49 %, na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo se je povečala z 1,56 % na 1,63 % in na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje zmanjšala z 2,05 % na 1,68 %. Skupni delež akademij v sredstvih za študijsko dejavnost se je od leta 2004, ko je znašal 5,7 %, povečal na 7,5 % leta 2009, nato pa je padal in v letu 2013 znaša 6,6 %. Na gibanje tega deleža je vplival poračun plačnih nesorazmerij v letu 2009, saj so se sredstva posameznih članic, ki so sicer celostno financirane, spremenila glede na to, koliko je posamezna članica imela stroškov za plače. Vplivalo pa je tudi financiranje študija na drugi stopnji, ki se od leta 2011 financira po vpisanem študentu, pri čemer sta AG in ALUO začeli izvajati drugo stopnjo šele v letu 2012/13, medtem ko je AGRFT z njo začela v letu 2009/2010. Glede na te podatke je težko sprejeti trditev o depriviligiranem položaju akademij znotraj UL, saj je ta odvisen tudi od odločitev vsakokratnega vodstva.

Študij na akademijah ima nekatere posebnosti, saj praviloma zahteva bolj individualen pristop kot na drugih programih. To se upošteva tudi pri delitvi sredstev. Tako je na celotni UL v letu 2012 prišlo na študenta 5.150 EUR, na AG 13.306 EUR, na AGRFT 25.689 EUR in na ALUO 8.882 EUR. Koliko sredstev pride na študenta, je pri celostnem financiranju (kar velja za prvo stopnjo) odvisno od števila vpisanih študentov. Čim več je vpisanih, tem manj je sredstev na študenta oziroma zaradi bolj individualne obravnave povečevanje števila vpisanih nadpovprečno povečuje stroške dela. Medtem ko se je število vpisanih študentov na celotni UL med leti 2004 in 2012 zmanjšalo za okrog 4.000, se je na akademijah nekoliko povečalo. Njihov delež v študentski populaciji je bil leta 2004 1,98 %, leta 2012 pa 2,3 %. Tudi iz teh podatkov izhaja, da UL akademije obravnava kot enakopravne članice.

Vse navedeno le pojasnjuje položaj akademij znotraj UL. Ne zanikamo pa dejstva, da je celotna univerza finančno podhranjena, akademije pa zaradi narave njihovega študija še posebej. Zato podpiramo njihovo pobudo za razpravo in iskanje rešitev za izboljšanje njihovega finančnega položaja. Obstoječe finančne razmere na UL ne dopuščajo večjega razporejanja javnih sredstev med programi in članicami. Obete za reševanje tega vprašanja vidim v sistemu financiranja, kot ga ponuja predlog novega Zakona o visokem šolstvu, ki opredeljuje povečevanje sredstev za visoko šolstvo in tudi možnost financiranja za posebne namene.

--

O avtorju: prof. dr. Ivan Svetlik, rektor Univerze v Ljubljani

 

comments powered by Disqus