Iztok Kovač: Poti do profesionalizacije sodobnega plesa

 

Kot dolgoletni delavec in ustvarjalec na področju sodobnega plesa se bom opredelil v svojem imenu in to predvsem do prvega poglavja osnutka Nacionalnega programa za kulturo 2014–2017 – »Poti do novega modela kulturne politike«, natančneje dela o uprizoritvenih umetnostih, še natančneje, tretjega cilja in ukrepov, ki napovedujejo »povečanje obsega vrhunske sodobno plesne produkcije in povečanje prepoznavnosti sodobnega plesa.«

Te cilje in ukrepe seveda toplo pozdravljam in podpiram.

Zakaj?

Mislim, da slovenski sodobni ples danes nujno potrebuje ravno to, kar je zapisano v osnutku:»Vzpostavitev kvalitetnega in učinkovitega okolja za vrhunsko produkcijo in posredovanje na področju uprizoritvenih umetnosti, dvig njihovega ugleda ter večja dostopnost do javnih kulturnih dobrin.«

Zaradi ohranitve ugleda tega najmlajšega umetniškega žanra doma in v svetu ter zaradi zagotavljanja perspektive prihajajočim generacijam mora slovenski sodobni ples čimprej vzpostaviti jasno družbeno pozicijo, in sicer:

-          s kontinuiranim delovanjem v praksi,

-          s kontinuiranim delovanjem v teoriji –vključujoč arhiviranje,

-          z doseganjem vrhunskosti v umetniškem in produkcijskem smislu,

-          z vzpostavitvijo poklica sodobnega plesalca,

-          z doseganjem odmevne vidnosti delovanja doma in v tujini

-          in s skrbno gradnjo občinstva.

Akterji sodobnega plesa v Sloveniji po skoraj stoletni zgodovini tega žanra pri nas, po številnih mednarodnih priznanjih in uveljavitvah v tujini, najvišjih priznanjih doma, s široko ustvarjalno produkcijo v nevladnem sektorju in razpredeno produkcijsko mrežo po svetu nočemo zaostajati za razvojem evropske in svetovne odrske prakse.

Zato menim, da so korenite strukturne spremembe nujne. Izpostaviti, spodbuditi in podpreti je treba kvaliteto in vrhunskost, vzpostaviti pogoje tudi za večje produkcije in na teh temeljih zgraditi vidnost doma, jo okrepiti v svetu ter jo dolgoročno zaščititi. Obuditi je treba idejo javne institucije za sodobni ples, vse iniciative je treba v konstruktivnem dialogu povezati z nevladnimi organizacijami in samozaposlenimi ter poskrbeti, da se finančna sredstva črpajo iz ločenih postavk.

Toplo pozdravljam tudi vse iniciative osnutka NPK glede intenzivnejših povezovanj med samozaposlenimi v kulturi, nevladnimi organizacijami, javnimi zavodi in zasebnim sektorjem na vseh umetniških področjih kot tudi vseh sedem ciljev pri prenovi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK). Vesel sem tudi posebnega poudarka, namenjenega umetnostni vzgoji.

Stanje

Slovenska država je vse od osamosvojitve podpirala ustvarjalce na področju sodobnega plesa s politiko razpršenega financiranja. Posledica tega sta bila nastanek in posledični obstoj številnih kulturnih zavodov, društev ter glede na velikost države izjemno velika produkcija predstav nevladnega sektorja, kjer je slovenska kulturna politika zaenkrat našla mesto za sodobni ples. Tudi financiranje tega sektorja je bilo v tem času zelo razpršeno in predvsem –marginalizirano.

Danes žal ne moremo mimo ugotovitve, da je ta model razdeljevanja javnih sredstev zastarel in času neprimeren. Navkljub številnim produkcijam namreč v zadnjih 10 letih nastaja vse manj večjih, produkcijsko zahtevnih ter kreativno in izvedbeno vrhunskih uprizoritev. Premalo je načrtnega stimuliranja ustvarjalnosti in kritične miselnosti s strani odgovornih producentov nevladnih organizacij, premalo je repriz. Produkcije postajajo vse manjše, odvijajo se na vse manjših prizoriščih, občinstva je vse manj.

Zato menim, da je nujna izpolnitev 3. cilja iz dela, ki govori o uprizoritvenih umetnostih. Treba pa je opozoriti na neobstoj neke osrednje javne institucije za sodobni ples, ki je bila 2011 s strani Ministrstva za kulturo že ustanovljena, leto kasneje pa pod ministrom Turkom enostransko ukinjena.

Pomen javne institucije

Javna institucija za sodobni ples bi na prvem mestu morala zapreti nekatere manjkajoče vrzeli pri doseganju jasne družbene pozicije sodobnega plesa:

-          plesna vzgoja v vrtcih in osnovnih šolah

§  treba je vzpostaviti generalno strategijo,

-          javno šolanje na srednješolski stopnji

§  gimnazija je bila vzpostavljena v sezoni 1999/2000, danes maturante najdemo širom po svetu, tudi v najprestižnejših svetovnih ansamblih,

-          javna akademija

§  izpeljati je treba nadgradnjo obstoječega javnega šolanja na srednješolski stopnji,

§  kot del brezplačnega javnega šolskega sistema mora pripraviti domače kadre za poklic plesalca in koreografa (najsorodnejša obstoječa institucija je AGRFT –morda je smiselno razmišljati o novem oddelku?),

-          stalni plesni ansambel nacionalnega pomena

§  nujen korak za vzpostavitev kontinuitete, umetniške rasti in vidnosti, kajti stalna zasedba (ansambel) je duša gledališča,

§  vzpostaviti sodoben model zaposlovanja,

-          pravni položaj plesalca sodobnega plesa

§  zakonska ureditev te problematike –izboljšanje pogojev samozaposlitve,

-          stalni oder

§  za kontinuirano predstavljanje izbrane domače in mednarodne plesne produkcije,

§  za gradnjo občinstva,

-          vrhunska produkcija in mednarodna izmenjava

§  treba je vzpostaviti generalno strategijo za dvig kakovosti in pogojev dela ter povrnitev zaupanja občinstva v sodobni ples,

§  v strateški dokument je poleg rednih produkcij treba vključiti tudi obstoječo festivalsko ponudbo,

-          medijska izpostavljenost

§  treba je vzpostaviti generalno strategijo, saj je delovanje zdaj nepovezano, nesistematično in individualizirano,

-          teorija, kritika in arhiviranje

§  nesistematično, individualizirano stanje (toplo pozdravljam iniciativo za vzpostavitev Slovenskega gledališkega instituta, kamor sodi tudi sodobni ples).

-          itd.

Javna institucija mora sodobni ples sistematično približati ljudem po vsej Sloveniji, z vrhunskostjo in tudi z vzgojno-izobraževalnimi programi povečati ter negovati obisk, angažirati kvaliteten menedžment ter sodelovati v še več mednarodnih mrežah. Skratka, vzpostaviti je treba merila, ki bodo zavezovala h kvalitetnejšemu razmišljanju in delovanju producentov ter produkcij, tako v programu te institucije kot tudi v celotnem nevladnem sektorju.

Za vzpostavitev javne institucije za ples in vzpostavitev ter povezavo prej omenjenih vrzeli si že desetletje močno prizadevam, saj menim, da je brez sistematičnega pristopa in seveda izkazanega interesa države obstoj celotnega žanra sodobnega plesa resno ogrožen!

Pomen stalnega plesnega ansambla

Za vzpostavitev kakovostnih kontinuiranih pogojev dela tako v praksi kot teoriji, sistematično rast plesne umetnosti, doseganje vrhunskosti, vzpostavitev poklica plesalca, doseganje odmevne vidnosti delovanja in povratek ter skrbno gradnjo občinstva je po mojem mnenju stalni plesni ansambel edina možna pot.

Kakovosten izvajalski ansambel (pa naj gre za igralskega, plesnega ali opernega) je srce gledališča. Le kontinuirano, predano, kolegialno in v razvoj motivirano delovanje članov ansambla znotraj umetniških usmeritev institucije, ki vodi tak ansambel, zagotavlja rast kolektiva in vzpostavlja pogoje za vrhunskost na daljši rok.

Tu seveda ne gre spregledati pomembne vloge in vizije umetniškega vodje, ki prevzame odgovornost za vodenje in razvoj ansambla ter produkcijskega modela, ki mora slediti umetniški viziji. Kaže, da so nekateri segmenti delovanja javnih institucij s stalnimi ansambli v Sloveniji zastareli, čemur je treba pri ustanavljanju novih produkcijskih modelov nameniti še posebno pozornost.

Pomembno je, da z ansamblom lahko ustvarjajo najprodornejši domači in povabljeni tuji koreografi, ki letno pripravijo dogovorjeno število novih kreacij in vzpostavijo repertoar na vrhunski ravni. Soustvarjajo naj z najzanimivejšimi slovenskimi in tujimi umetniki s področij glasbe, likovne umetnosti in odrske prakse.

Ustanovitev takega ansambla bi bil zagotovo zgodovinski trenutek v razvoju slovenskega sodobnega plesa, ki bi opredelil in zaznamoval obstoječe stanje, hkrati pa prihodnjim generacijam ponudil temelj za sistematičen razvoj.

Skupina mlajših plesalcev

Repertoarno razmišljanje, povezano z ansamblom v nacionalnem interesu, potrebuje še skupino mlajših plesalcev,ki svoj učni program, poleg ostalih vsebin, gradijo tudi na izbrani aktualni domači plesni produkciji. Tako se vrhunski domači produkciji povedano v športnem žargonu, »podaljša klop«. Predstav ni treba odpovedovati zaradi poškodb, bolezni v ansamblu itd. Na mladih, vključenih v te programe, se v sodelovanju z ostalimi slovenskimi plesnimi iniciativami sistematično gradi temelj živega razmišljanja in kakovostnega delovanja v sodobnem plesu. Tu se morda lahko vzpostavi tudi povezava z manjkajočo javno akademijo za ples.

Pričakovani učinki

Od načrtovanih ciljev in ukrepov 3. člena poglavja o uprizoritvenih umetnostih lahko pričakujemo dvig producentske in s tem tudi umetniške ravni sodobnega plesa ter oblikovanje kakovostnih izhodišč za nadaljnji razvoj sodobnega plesa v Sloveniji.

Z ustanovitvijo osrednje institucije za sodobni ples, predvidenimi zaposlitvami, ureditvijo statusa samozaposlenih itd. bi se Slovenija dodatno uveljavila kot prva od mlajših članic EU, ki je po vzoru razvitejših držav sistematizirala dejavnost na tem področju in s tem uresničila dolgoletna prizadevanja generacij po profesionalizaciji in splošni afirmaciji sodobnega plesa.

 

 

comments powered by Disqus