Marija Mojca Pungečar: NPK – pripombe in komentarji

 

Evidentno je, da se je program novega NPK oblikoval z ozirom na razpoložljive finančne vire. Samo po sebi ni to nič nenavadnega, saj odraža splošno stvarnost v kulturi. NPK pri financiranju stavi na obstoječi vir – sredstva Ministrstva za kulturo – in na obet črpanja sredstev EU. Od drugih virov so v NPK predvidene samo donacije dohodnine (do 0,5 %), manjka pa drznost za poskus pridobitve še kakega drugega deleža iz državnega proračuna, morda po zgledu Hrvaške, kjer je vlada lani ustanovila ustanovo Kultura nova in sredstva zanjo zagotovila iz iger na srečo.

Med izvajalci na področju likovne umetnosti je precej artist-run društev in zavodov, v katerih se združujejo samozaposleni ustvarjalci. Pri razporejanju financ bi bilo to posebnost treba upoštevati kot pozitivno lastnost. Artist-run organizacije in samozaposleni posamezniki bi morali biti v večji meri upravičeni do večletnega projektnega in programskega financiranja. Najboljši izkoristek sredstev bi prineslo financiranje, usmerjeno tja, kjer je na poti do avtorjev čim manj ali nič posrednikov, ne glede na to, ali je govora o javnem, privatnem ali nevladnem sektorju. Zahteva po izplačevanju avtorskih honorarjev (razstavnin) likovnim ustvarjalcem bi morala biti usklajena tudi s področjem kulturna dediščina, pod katero sodi veliko javnih zavodov, ki upravljajo z javno infrastrukturo za razstavljanje in predstavljanje likovne umetnosti. Ustvarjalci, ki hkrati delujemo na področjih likovne in intermedijske umetnosti oziroma na stičišču obeh področij, pa pogrešamo sinergije med njima.


Kulturniki že več let ponavljamo predlog za vrnitev statusa kulturnega delavca, ki ga je pred leti nasledil sedanji status samozaposlenega ustvarjalca (t. i. status delodajalca, v davčnem smislu identičen s statusom s. p.). Na ta način bi morda dobili zakonsko podlago za lažje uveljavljanje nekaterih delavskih pravic, ki jih sedaj nimamo; med njimi je ena najbolj aktualnih pravica do bolniškega nadomestila. Doslej nismo izvedeli, kaj je narobe s predlogom, da se ga resneje ne pretrese. Tudi novi predlog NPK to problematiko spregleduje in ne zavzema stališča do formalnega preoblikovanja statusa.
Kulturniki potrebujemo organizacijo, ki bo osredotočena na informiranje ter svetovanje ustvarjalcem (samozaposlenim, nezaposlenim, zaposlenim ...) in NVO-jem v kulturi na področjih davkov, računovodskih in pravnih vprašanj, avtorskih pravic, kariere ter na njihovo zastopanje. Nova agencija, ki jo predlaga NPK, zveni bazi odtujeno, je pa tudi neekonomična. Na podlagi izkušenj ugotavljam, da je v kulturi največja potreba po svetovanju, ki premošča prepad med posebnostmi kulture in zakonodajnimi predpisi, ki kulturo urejajo. Izkazalo se je tudi, da je pridobivanje informacij po uradni poti (med vladnimi organi) počasnejše, bolj neučinkovito in manj zanesljivo kot pa »gverilsko« informiranje in svetovanje, ki je praviloma bolj motivirano, ažurno, k praktičnim in uporabnim ciljem naravnano. Zato bi moralo snovanje in delovanje servisne ustanove potekati v sodelovanju z izkušenimi akterji, poznavalci problematike. Modeli, ki jih je razvil nevladni sektor, bi morali služiti za izhodišča pri snovanju novega celostnega sistemsko urejenega servisa.

--

O avtorici: mag. Marija Mojca Pungerčar, vizualna umetnica, samozaposlena v kulturi, urednica Artservisa, svetovalka pri Mreži sodobnega plesa, članica Delovne skupine za obravnavo vprašanj, povezanih s statusom samozaposlenih v kulturi

 

 

comments powered by Disqus