Mitja Šuštar: Trg dela v kulturi

 

V uvodni besedi je minister dr. Uroš Grilc zapisal, da NPK daje slovenski kulturi »domovinsko pravico znotraj vladnih politik«. Če misli to, v kar smo prepričani sami –da bi moral NPK postati podporni kamen za (nad)gradnjo kulture v nacionalnem interesu ter za kakovostno spodbujanje, varovanje in razvoj tega občutljivega področja, ne glede na to, katera politična opcija ga bo izvajala –, lahko zgolj snamemo klobuk. Če se motimo, bo povzročil težko popravljivo škodo.

Pred časom smo že pritrdili stališčem, da se visoke gradnje začnejo pri dobrih temeljih, kakovostne strategije pa pri dobrem poznavanju stanja. Tega ministrovi ekipi nikakor ne moremo oporekati, vendar ostajamo previdni: krovni dokument v kulturi nas ni povsem prepričal.

Odkrito pozdravljamo nameravano prenovo osrednjega nacionalnega gledališča (le želimo si lahko, da ansambel SNG Drama Ljubljana ne bo podoživljal brezdomske zgodbe kolegov iz SNG Opere in baleta), izgradnjo nove knjižnične stavbe NUK II ter znatno pozornost, namenjeno medijski krajini in večji socialni varnosti mladih novinarskih ustvarjalcev. Veseli nas tudi širitev pristojnosti Nacionalnega sveta za kulturo.

A čeprav je videti, da je NPK pripravljen strokovno, bi moral biti krajši in – ker je v nekaterih delih preveč optimističen – bolj zavezujoč. Sprejet bi moral biti tudi za daljše časovno obdobje (npr. deset let – predhodna sprememba tretjega odstavka 10. člena ZUJIK, kar smo že predlagali s pisno vlogo).

Predvsem pa se moramo prenove trga dela v kulturi lotiti s tresočo roko. Naši mojstri besede, zvoka, slike, gibanja si zategujejo pas in pomagajo pri sanaciji države že šestdeset in več let. Ker je v času krize, zlasti tiste v glavah, vse skupaj še dodatno zaostreno, podpiramo vsak napor, ki spodbuja umetniško rast in povečevanjeusposobljenosti, znanja, spretnosti in kompetenc. Pri mobilnosti zaposlenih in samozaposlenih pa smo že previdni, če bi to pomenilo večanje števila prekernih delavcev ter zniževanje pravic naših članov oziroma standardov in storitev v javnih zavodih na področju kulture. Zaposlenim ne odtegujmo trdo priborjenih pravic.

Kdo je majhnemu narodu, kot je slovenski, izbojeval obstanek med velikimi? Banke, borzni mešetarji, trgovci z novci vseh sort? Niso. Kultura ga je. Pravzaprav so ga in – upajmo – ga bodo tudi v prihodnje vsi, še tisti najmanjši, zaposleni ali samozaposleni v kulturi. Slednjim moramo omogočiti lažje prenašanje vsakodnevnih bremen: višje davčne olajšave, konkretnim zmožnostim prilagojeno plačevanje prispevkov, uvedba  minimalnih standardov in tarif, da se izognemo nevzdržnim pogojem dela in poniževalnim honorarjem. Odpravimo njihov diskriminatoren položaj in jih približajmo zaposlenim v javnih zavodih s sklenitvijo posebne kolektivne pogodbe. Ne ustanavljajmo pa agencij za posredovanje dela, ker jih imamo že desetkrat preveč. Koristno možnost lahko predstavlja zgolj ustanova, ki bo osredotočena na svetovanje in servisiranje na področju davčnih in pravnih vprašanj, avtorskih pravic ter usposabljanja samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in informiranja.

Kultura je narodova bit. Je čvrst in uspešen in tudi finančno perspektiven temelj naše prepoznavnosti v tem globalnem, pogoltnem svetu.Zato ne dopustimo, da ceneno uvoženo blago izpodrine kakovostno slovensko produkcijo. Spodbujajmo in podpirajmo domače ustvarjalce in izvajalce. Povečajmo njihovo promocijo doma in na tujem (stalno obveščanje v tiskanih in elektronskih medijih, omogočanje enakopravnega dostopa do mednarodnih stikov). Ustanovimo poseben organ, ki bi – v okviru obstoječih razpoložljivih sredstev!  –  skrbel za tovrstno dejavnost.

Za danes le še pripomba: pogrešamo pozornost, ki bi bila namenjena baletnim plesalkam in plesalcem. Na 25. strani NPK, ki govori o »RAZVOJU MLADIH USTVARJALCEV IN IZVAJALCEV ...«, baletniki niti omenjeni niso, kaj šele, da bi jim ministrstvo namenilo sredstva. Omenjeni so glasbeni ustvarjalci in izvajalci, produkcijske možnosti na deficitarnih glasbenih vsebinah in praksah ... O baletu oziroma klasični plesni umetnosti pa nič, ker letno srečamo le enega ali dva nadarjena mlada plesalca?! A ravno zato moramo poskrbeti za to malo in mlado baletno generacijo, za prihodnost zelo pomembno, če želimo stati inu obstati kot resen narod.

--

O avtorju: Mitja Šuštar, pesnik, univ. dipl. pravnik, kulturni sindikalist (predsednik Glose - sindikata kulture in narave Slovenije).

 

 

comments powered by Disqus