Socialni demokrati: Za povečanje sredstev za kulturno dediščino

 

Socialni demokrati imamo kot stranka s tradicijo prepoznaven program za vse družbene podsisteme. Naše temeljne vrednote, to so solidarnost, enakost, pravičnost, svoboda, varnost in mir, se odražajo tudi v našem odnosu do kulture.

Za nas sta dostopnost do kulturnih dobrin in možnost kulturnega izražanja človekovi pravici, varovani z Ustavo. Zato vsakršne ukrepe na tem področju presojamo z vidika vpliva, ki bi ga ti utegnili imeti na omenjeni izhodišči. Za nas je pomembno, da kulture, zlasti ne ljubiteljske, ne bi v celoti prepuščali tržnim zakonitostim. Spomnimo, da so v preteklosti posamezniki z različnimi nesprejemljivimi opazkami o kulturnikih in kulturi nasploh, takšne namere že javno izražali.

Glede programskih smernic za prihodnje po našem mnenju sprejeti nacionalni program predstavlja primeren okvir, na katerem naj temeljijo spremembe. Socialni demokrati posebej poudarjamo skrb za slovenski jezik, tako v splošni rabi, znanstveni rabi in rabi izven meja ter ljubiteljsko kulturo kot najbolj množičnega spodbujevalca razvoja umetniškega udejstvovanja. Med poudarke naših programskih smernic vselej uvrščamo tudi medije, zlasti tiste s statusom posebnega pomena, samozaposlene ter podporo institucijam, ki so pomembne za izvajanje kulturne politike (JAK, SFCJA, JSKD npr.). Želimo si, da bi država v prihodnjih proračunskih dokumentih povečala sredstva za kulturno dediščino. V iztekajočem mandatu smo kot instrument predložili zakon o ti. kulturnem evru, ki žal ni dobil podpore v koaliciji. Z njim bi v petih letih za različne projekte namenili dodatnih 56 milijonov evrov (področja kulturne dediščine, knjižničarstva, ljubiteljske dejavnosti, investicij v javne zavode in kulturniške mreže).

Pri oblikovanju in uresničevanju kulturne politike zagovarjamo večjo vlogo strokovne in zainteresirane javnosti. Po našem prepričanju takšno sodelovanje bistveno prispeva h kakovosti zakonskih besedil in posledično k učinkovitemu uresničevanju sprejetih rešitev področju v prid. Tu vidimo pomembno vlogo Nacionalnega sveta za kulturo, civilnodružbenih organizacij, kot je Asociacija, različnih že delujočih delovnih skupin, kot sta tisti glede sistemskega urejanja položaja nevladnih organizacij in skupina za samozaposlene,  in druge. Stalni dialog mora potekati tudi z drugimi nosilci kulturne politike (med njimi z institucijami javnega sektorja in reprezentativnimi sindikati v kulturi).

Ne nazadnje, v preteklih treh letih se je pokazalo, da mora za kontinuiran dialog obstajati zaupanje med politiko in civilno družbo. Ta je mogoč le ob ustrezno organizirani državni upravi, s samostojnim ministrstvom za kulturo na čelu.

 

comments powered by Disqus