Združena levica: Za izenačenje pravic samozaposlenih v kulturi z redno zaposlenimi

 

Področje kulture spada med javno dobro. Danes, v času krize kapitalističnega produkcijskega načina se vedno bolj nazorno kaže, zakaj je nujno potrebno, da področja javnega dobra ostanejo na področju družbenega in ne zasebnega. Le tako so lahko za njihov razvoj, dostopnost in kvaliteto na nacionalni kot regionalni ravni zagotovljeni primerni pogoji.

Kultura nikakor ne sme  biti podvržena partikularnim interesom vsakokratne lokalne in državne politike kot tudi ne sme ostati prepuščena trgu. Kulturna politika se mora zavzemati za potrebe vsega prebivalstva in si prizadevati za čim večjo vključenost pri njenem soustvarjanju. Za to pa mora biti omogočen enakomeren razvoj visoke, ljubiteljske in alternativne kulture.  

V Združeni levici se zato na področju kulture zavzemamo za:

-  Dvig deleža proračunskih sredstev za kulturne dejavnosti za kulturo vsaj na stanje iz leta 2009 in postopno zviševanje.

-  Smo za takojšnjo odmrznitev zaposlovanja v javnih zavodih v kulturi, da bodo lahko javni zavodi delovali bolj kvalitetno, postali dostopni tudi za mlade in se bo zagotovila socialna varnost tistim, ki sedaj opravljajo delo kot zunanji sodelavci ali honorarci, čeprav v resnici neredko tako po časovnem in vsebinskem obsegu opravljalo delo enakovredno zaposlenim.  

-       Vzpon neoliberalne politike v Sloveniji kulturo potiska na prosti trg, kjer se kulturni delavci znajdejo v prekarnih pogojih dela, ki ne omogočajo dostojnega življenja in kvalitetnega dela. Ti proti-kulturni procesi so se posebej zaostrili po vključitvi v Evropsko unijo s postopnim zvišanjem obdavčevanja avtorskega dela, zaostrovanjem administrativnih zahtev pri obravnavi avtorskega dela. Višek so ti procesi dosegli januarja letošnje leto, ko je avtorsko delo socialno najbolj ogroženih avtorjev postalo obdavčeno do 50 %.

Doseči želimo izenačenje pravic samozaposlenih v kulturi z redno zaposlenimi. Pridobiti se morajo delavske pravice, ki pa bodo mogoče le s spremembo samozaposlenih iz delodajalcev v delojemalce. Potrebno je zvišati tudi štipendije, ki jih podeljuje ministrstvo za kulturo.

            Smo za ohranitev in povečanje proračuna za dolgoročne programe in razpise za projekte, ki omogočajo večjo socialno varnost in spodbudo za delo. Prav tako predlagamo uvedbo pomoči pri prijavi EU razpisov pri Ministrstvu za kulturo ter financiranje storitvenih portalov, kakršen je bil artservis.org.

-     Na področju medijev:

            Dosedanja praksa podeljevanja radiodifuznih frekvenc je dosegla prav nasprotno od deklariranih ciljev: koncentracijo lastništva predvsem na področju televizije in ranljivost medijev za politične manipulacije. Postopke je potrebno demokratizirati in večji spekter frekvenc podeliti neprofitnim in alternativnim medijem (na primer: podelitev nacionalne frekvence za  Radio Študent).

            Omogočiti se mora zakonodajna in finančna podpora ustanavljanju medijskih zadrug, predvsem takšnih, ki vključujejo tudi občinstvo.

Zavzemamo se za temeljito demokratizacijo delovanja RTV SLO, ki je predvsem s spremembo zakonodaje leta 2005 postala podrejena vplivu vsakokratne parlamentarne večine. Imenovanje članov programskega in nadzornega sveta je potrebno ponovno prepustiti civilni družbi in zaposlenim.

            Trenutna ureditev subvencioniranja medijev prav tako omogoča izvajanje političnih pritiskov na medije. Zato se zavzemamo za temeljito reformo sistema subvencioniranja medijev, ki bo zagotovila:

a) neposredno demokratično odločanje državljanov o porazdelitvi sredstev

b) sredstva dodeljevala pretežno ustvarjalcem, ne medijskim organizacijam in

c) podpirala delovanje neprofitnih in alternativnih medijev.

            Primer dobre prakse takšnega načina subvencioniranja je pilotski projekt javnega naročanja, ki so ga izvedli pod okriljem Ministrstva za kulturo Republike Hrvaške.

-  Na področju glasbe je treba ukiniti  paradržavno monopolno delovanje SAZAS-a. Nujno je sprostiti rigidnost na tem področju in omogočiti nemoteno delovanje neprofitnim dejavnostim kot so na primer gasilska društva, alternativni kulturni centri in podobno ter transparentno urediti profitno dejavnost.

-   Slovenija je med tistimi državami, kjer je DDV na knjigo med višjimi v Evropi. Država skozi subvencije vrne knjigi le ⅓ denarja, ki ji ga je predhodno pobrala. Ključnega pomena je znižanje DDV na knjigo ali celo uvedba ničelne stopnje DDV (direktiva EU tega trenutno ne dovoljuje, vendar poznamo izjeme, med njimi Veliko Britanijo, ki ima neprekinjeno ničelno stopnjo na knjigo že prek 180 let). Nižanje DDV na knjigo ter tiskano besedo namreč prinaša nižanje maloprodajnih cen, s čimer se zagotavlja večja dostopnost knjige, branja, znanja v družbi.

Tako založništvo kot medijski tisk sta danes v Sloveniji v izrazito ogroženem ter vse manj likvidnem položaju. Brez odločnih posegov na trg - z ustrezno davčno in zakonodajno politiko -, vse več nekoč uspešnim podjetjem grozijo stečaji (na primer: Mladinska knjiga).

Posebne obravnave naj bo deležna elektronska knjiga, ki prinaša številne prednosti in ima velik potencial za razvoj družbe, saj spletno okolje omogoča široko, globalno dostopnost, brez stroškov distribucije, kar je lahko velika prednost tudi za manjša jezikovna območja, kakor je slovensko. Trenutno je e-knjiga v Sloveniji in tudi  v EU obdavčena po najvišji stopnji DDV (v Sloveniiji 22,5 %), kar je izrazita razvojna ovira, posebej za manjša tržišča.

-  Zavzemamo se za obsežnejše in doslednejše varovanje moderne in sodobne arhitekturne dediščine. Veliko kvalitetnih stavb in ureditev iz tega obdobja se prepušča zobu časa, ne vzdržuje ali ruši in namerno uničuje. Tak primer je rušitev Tiskarne Jožeta Moškriča v Ljubljani ali pa velesejma v Kranju, kjer danes stojijo nakupovalni centri in sedaj je aktualen nebotičnik t.i. Tomosov blok v Kopru, ki se prodaja na javni dražbi. V sklopu moderne arhitekturne dediščine sta tako še posebej pereči dve temi, po eni strani industrijska arhitekturna dediščina, ki ostaja za propadanjem velikih podjetij, in po drugi obsežen stanovanjski fond iz socializma, ki bo slej kot prej potreben premišljene prenove.     

-  Alternativna kultura in umetnost sta sestavni del pluralne kulturne pokrajine in ne smeta biti prepuščeni sami sebi. Ne moreta biti valorizirani z enakimi kriteriji kot profesionalna ali mainstream produkcija. Sistemi ocenjevanja na razpisih se morajo prevetriti in spremeniti tako, da se bodo odprli tudi  tovrstni produkciji.

-  Zavzemamo se za pravočasno, premišljeno, transparentno in kakovostno zapisane Lokalne programe za kulturo (LPK). Le-ti se osredotočajo na specifiko posameznih okolij v katerih nastajajo, upoštevajo in dajo enakopraven pomen vsem deležnikom, ki delujejo na področju kulture in vsa področja tudi obravnavajo kot enakovredna.

-  Večje možnosti vidimo tudi pri večji spodbujanju vzgojno-izobraževalnih projektov, ki morajo na lokalni in državni ravni spodbujati obstoječe nevladne iniciative ter razvijati nove platforme za participacijo in vključenost najrazličnejšega spektra prebivalstva (tako za ranljive skupine, brezposelne, starejše, hendikepirane kot lokalno skupnost).

 

 

comments powered by Disqus