Žiga Turk: Akademije so nepogrešljiv element Univerze in države

 

Prostorske razmere akademij dejansko so slabe, tudi kot ministra so me opozorili na to. Možnosti, ki jih ima za reševanje takih problemov država, so omejene, nekaj pa se vendar da narediti. Univerza rada poudarja svojo avtonomijo in v okviru te avtonomije določa, kakšne bodo prioritete njenih investicij. Odločila se je za novi fakulteti za računalništvo in kemijo in kot minister sem to stomilijonsko investicijo z vsemi močmi podprl. Če bi se univerza odločila investirati v akademije, uredila dokumentacijo, izdelala projekte ipd., bi država, tako sem prepričan, podprla pač ta projekt. Poudariti moram, da je investitor Univerza, država samo pomaga s posebnimi, praviloma evropskimi sredstvi, za katera mora Univerza konkurirati z drugimi subjekti s področja znanosti in kulture. Iz evropskega denarja smo tako dogradili Medicinsko fakulteto v Mariboru in Pregljev inštitut v Ljubljani.

Glede problema prostorske stiske nekaterih fakultet smo se z dekani in rektorjem sestali decembra, da bi našli začasne rešitve v nepremičninah, ki jih ima v lasti država in jih upravlja ministrstvo, pa niso bile optimalno zasedene in bi jih država lahko pogrešala. Teh je veliko in z nekaj dobre volje bi lahko rešili marsikaj. Takoj januarja so stekla obnovitvena dela v palači Kazina, kamor je del dejavnosti preselila Akademija za glasbo. 25. marca je bil v teh prostorih otvoritveni koncert. Z Akademijo za glasbo sem podpisal pismo o nameri, da bi celotno palačo Kazina ministrstvo namenilo dejavnosti Akademije za glasbo. Kongresni trg in zgodovinska palača nista najslabša lokacija za pouk glasbe in občasne koncerte študentov. To bi bilo mogoče z minimalnimi vlaganji v enem letu, obstoječim uporabnikom prostorov pa bi bilo mogoče nameniti druge prostore v državni lasti, ki so slabo izkoriščeni (recimo dvorano ICPE na Dunajski).

Prav tako smo za simbolične najemnine nekatere državne prostore odstopili Filozofski fakulteti in ALUO. Načrtovali smo tudi preselitev Ekonomske srednje šole s Prešernove na Roško. Izpraznjeno stavbo bi lahko ponudili v uporabo Univerzi v Ljubljani. Zaradi odpora te šole in posplošenih napadov na združevanje srednjih šol do selitve potem ni prišlo.

Z akademijami je povezano tudi vprašanje njihove splošne finančne situacije. O tem sem z enim od dekanov govoril v oktobru 2012. Žal sva morala ugotoviti, da država Univerzo financira v kosu, ta pa v okviru svoje avtonomije deli sredstva med fakultete po ključu, na katerega država nima vpliva. Kot minister sem opazil, da je bil marsikomu bolj všeč sistem, ki smo ga imeli v devetdesetih, ko je država financirala vsako fakulteto posebej. Pri nekaterih je bilo čutiti več zaupanja v pravičnost države kot v boj za denar znotraj univerze.

Velik vpliv na upravljanje Univerze in dobro zastopanost v organih imajo fakultete, na katerih je študij masoven in poceni. Morda je pri teh premalo zavedanja, da mora osrednja slovenska univerza vključevati tudi umetnost in humanistiko, ker profesorji in študenti teh področjih bistveno bogatijo intelektualno okolje univerze in države. Danes vsi razvojni ekonomisti poudarjajo pomen ustvarjalnosti, interdisciplinarnosti in mehkih znanj. Akademije so jedro tega. Diskusija o avtonomiji univerze se ne konča takrat, ko ta postane neodvisna od države, ampak bi bilo prav, da se avtonomija delegira navzdol, proti fakultetam, akademijam in najprej proti učiteljem. Nekateri trendi, ki jih opazujemo zanje čase, gredo v obratno smer.

--

O avtorju: Žiga Turk, nekdanji minister za izobraževanje, znanost, kuturo in šport

 

 

comments powered by Disqus